Zavarovalniški ocenjevalec

Oseba na terenu gleda in zapisuje.

Kaj delavec običajno dela:

  • opravlja cenitev škod na premoženjskem ali nepremoženjskem področju;
  • po prijavi škodnega dogodka se seznani z okoliščinami nesreče, stranki poda osnovne nasvete o ukrepih za preprečevanje nadaljnje škode ter se dogovori za obisk; 
  • na ogledu fotografira poškodovane objekte ter naredi zapisnik o tem, v kakšni meri so bile poškodovane in kakšna je bila njihova vrednost;
  • škodo na avtomobilih oceni na zavarovalnici na t.i. cenilni liniji, ki je opremljena za ocenjevanje avtomobilskih škod; 
  • z zavarovancem se dogovori o ukrepih za odpravo škode: popravilih, čiščenju in nadomestnih nakupih; 
  • po opravljenem ogledu pridobi vso dokumentacijo, na podlagi katere lahko obračuna škodo;
  • pri odločanju sodeluje tudi z zunanjimi strokovnjaki;
  • ovrednoti škodo, določi končen znesek zavarovalnine in nazadnje izda nalog za nakazilo;
  • rešuje pritožbe strank na višino zavarovalnine.
     

Osebnostne lastnosti:

Zavarovalniški ocenjevalec je sposoben hitrega presojanja o ukrepih v primeru nesreče. Ker je nenehno v stiku s strankami, mora biti potrpežljiv, komunikativen in prijazen. Kadar so ljudje utrpeli velike izgube, jih mora znati pomiriti. Ne glede na okoliščine mora ohraniti spoštljiv in profesionalen odnos.

Pogoji dela:

Zavarovalniški ocenjevalec je razpet med delom v pisarni in terenskim delom. Razmere za terensko delo so zelo raznolike in odvisne predvsem od podnebnih razmer. Pri razporejanju delovnega časa in strank je precej avtonomen, terenske oglede običajno opravlja dva do tri dni na teden. Takrat dela pretežno v popoldanskih in večernih urah, v izjemnih primerih ob koncu tedna in ob praznikih (npr. ob množičnih škodah zaradi toče ali poplav). Ker zavarovalniški ocenjevalec veliko časa preživi v avtu, je bolj izpostavljen prometnim nesrečam. Če ni pazljiv, se lahko poškoduje na ogledu škod, recimo na pogorišču ali gradbišču, kjer se je treba včasih tudi povzpeti po lestvi ali na delovni oder

Delovni pripomočki:

Nujni pripomočki, ki jih na ogledu potrebuje, so: meter, fotoaparat in kovček z zapisniki. Kadar dela v izrednih razmerah, npr. na prizorišču požara, potrebuje tudi zaščitni jopič. Med obvezno opremo kmetijskih ocenjevalcev sodijo gumijasti škornji, plastificirani plašči in čepice, saj se gibljejo po poljih ali so v stiku z živino v hlevu. Ocenjevalci, ki delajo na področju gradbeništva, ob obisku gradbišča potrebujejo čelado. Med dokumenti so najpomembnejši: obrazci za prijavo škode, ogledni zapisnik in zaključni sporazum o izplačilu zavarovalnine.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 4 leta.

Znanja in kompetence:

  • Ima končano višjo ali visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo, pri čemer so zaželene smeri: strojništvo, gradbeništvo, lesarstvo in elektrotehnika. Za kmetijskega ocenjevalca je primerna študijska smer veterina ali kmetijstvo, pri kreditnih zavarovanjih ekonomija in pri odgovornostnih zavarovanjih pravo. 
  • Ima osnovno strokovno znanje s področja zavarovalništva, ki ga pokriva (pravo, avtomobilizem, kmetijstvo…).
Pripomoček ocenjevalca - meter.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic: