Arheolog

Kaj delavec običajno dela:

• proučuje preteklost z uporabo materialnih ostankov, kot so keramika, orodja in stavbe (ruševine)
• na terenu sodeluje pri izkopavanjih ali raziskovalnih meritvah in beleži podatke o najdbah ter konzervira najdene predmete
• pripravlja izrise kart in načrte področja, namenjenega izkopavanju
• pri izkopavanjih nadzoruje kopače, fotografira, arhivira in katalogizira najdene predmete, natančno beleži podatke in meritve, saj se lahko zgodi, da mora v pisnih poročilih predstaviti tudi najmanjšo podrobnost
• v muzejih skrbi za primerno in estetsko predstavitev ter zaščito in varnost razstavljenih predmetov.

Osebnostne lastnosti:

Arheologa zanima preteklost, biti mora potrpežljiv in imeti ostro oko za podrobnosti. Zna razvrščati najdbe in ima logičen pristop pri uporabi različnih podatkov. Za izkopavanje in delo z občutljivimi predmeti so potrebne spretne roke in potrpežljivost, pripravljenost na izkopavanja v vsakem vremenu in na različnih terenih.

Pogoji dela:

Arheolog se na terenskem delu srečuje z različnimi izzivi, ki so odvisni od kraja in časa raziskovanja. Pri delu na terenu potekajo izkopavanja običajno ves dan, še posebej, kadar se na izbrani lokaciji začenja gradnja novega objekta ali ceste. Kadar delajo na terenu, jih pri delu lahko spremljajo neugodni vremenski pojavi, kot sta dež in vročina. Delavci v muzejih in na inštitutih delajo v urejenih delovnih razmerah.

Delovni pripomočki:

Arheolog pri svojem delu uporablja vire in izsledke o minulih dobah ter znanstvena poročila. Na terenu uporablja arheološka orodja in pripomočke za odkopavanje, shranjevanje in varovanje najdenih predmetov (posod, okrasnih predmetov, orožja). Uporablja tudi fotoaparat in papir, kamor zapiše ali nariše, kje je posamezni predmet našel. Za beleženje, shranjevanje in urejanje podatkov o najdbah arheolog uporablja računalnik in tako oblikuje bazo podatkov.