Delovni terapevt

Obravnava posameznike, katerih vsakodnevno življenje je ovirano.

Kaj delavec običajno dela:

  • obravnava posameznike, katerih vsakodnevno življenje je ovirano, omejeno ali oteženo zaradi posledic poškodb, bolezni ali motenj v duševnem in telesnem razvoju ali staranja;
  • ljudem pomaga z uporabo terapevtskih dejavnosti in tehnik. Lastnosti, značilnosti in zahteve teh dejavnosti oblikuje in uporabi tako, da z njimi vzpostavlja, izboljšuje in vzdržuje čim bolj samostojno delovanje oseb, ki jih obravnava;
  • izvaja učenje veščin, na primer treninge pisanja, vožnje z invalidskim vozičkom, uporabe ročne proteze ali pripomočkov in opornic, lahko pa tudi zahtevnejše in bolj zapletene dejavnosti, kot je npr. vodenje gospodinjstva, vzpostavljanje delovnih navad, prilagajanje okolja spremenjenim funkcionalnim zmožnostim, skrb zase in družino...;
  • glede na vrsto in obseg prizadetosti oziroma oviranosti, uporablja različne terapevtske prijeme, metode in tehnike.

Osebnostne lastnosti:

Delo je uspešnejše, če združuje v sebi čim več lastnosti, navad in interesov, kot so: skrb za druge, iznajdljivost in ustvarjalnost pri reševanju težav, stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja in praktičnih veščin, dobra organizacija dela, komunikativnost – sposobnost sodelovanja v timu in drugih skupinah, praktičnost, čustvena zrelost, urejenost in optimizem.

Pogoji dela:

Delo delovnega terapevta je fizično razgibano, občasno tudi naporno, ko premešča težje gibljive bolnike, pri čemer je izpostavljen poškodbam in okvaram hrbtenice. Zato mora biti usposobljen, da delo opravlja varno. Pri delu z različnimi bolniki je terapevt izpostavljen večji možnosti okužbe, zato, mora upoštevati ustrezne higienske in sanitarne ukrepe. Delo s stroji in orodji je lahko nevarno zaradi poškodb, opeklin in zastrupitev, zato mora natančno upoštevati navodila, postopke ter načela varnosti pri delu.

Delovni pripomočki:

Delovni terapevt pri svojem delu uporablja pripomočke in materiale, ki so potrebni za učenje in izvajanje vseh vrst dejavnosti, ki jih v obravnavi bolnikov uporabi kot terapevtsko sredstvo. Glede vrste in namena pripomočkov in materialov ni omejitev, to so lahko vsi predmeti oz. snovi, ki jih ljudje uporabljamo v vsakodnevnem življenju pri skrbi zase, pri delu ali v prostem času. O obravnavi bolnikov delavec vodi dokumentacijo, ki vsebuje podatke o bolniku in obravnavi: osebne podatke in anamnezo, ocenjevanje, načrt in potek obravnave ter poročilo o obravnavi.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Ocena izhaja iz raziskave Poklicni barometer 2021 in se nanaša na poklicno skupino. Lok je obarvan v celoti, kadar se predvideva, da bo poklic v primanjkljaju, do dveh tretjin, kadar se predvideva ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem in do prve tretjine, kadar se predvideva, da bo poklic v presežku.

Perspektivnost je 99% v primerjavi z drugimi izobraževanji, kar pomeni, da je poklic zelo perspektiven

Znanja in kompetence:

  • Ima predpisano visokošolsko strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
  • Ima teoretična in praktična znanja s področja delovne terapije, kliničnih predmetov (anatomije, psihiatrije, nevrologije, travmatologije, ortopedije, fizikalne medicine in rehabilitacije, geriatrije), psihologije, ocenjevalnih metod, aktivnosti delovne terapije, statistike in specialne pedagogike.
  • Ima izrazitejše spretnosti in nagnjenja do poučevanja ene ali več ustvarjalnih dejavnosti (likovnih, gibalnih, glasbenih, dramskih) in drugih praktičnih veščin.
Sposoben je ustvarjalne uporabe znanja.
Izobraževalne institucije
Šole, ki izobražujejo za poklic:

Sorodni poklici: