»Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada«

Kostumograf

Kaj delavec običajno dela:

na osnovi gledališkega ali filmskega scenarija pripravi kostume za igralce, statiste in druge nastopajoče v gledališki ali filmski uprizoritvi
se seznani se z oblačilno kulturo tistega obdobja, če se zgodba dogaja v določenem zgodovinskem obdobju, prav tako se seznani s posamezno vlogo
pripravi idejne skice kostumov
ko so skice potrjene, sledi izmera igralcev, nabava materiala (metražno blago), vseh dodatkov (klobukov, čevljev, nakita) in krojenje ter šivanje kostumov
skupaj s scenografom skrbi za zunanjo podobo filmske ali gledališke uprizoritve.

Osebnostne lastnosti:

Kostumograf mora biti komunikativen, saj ima pri svojem delu stik z različnimi ljudmi. Sodeluje z režiserji, igralci, s šiviljami, krojači, z maskerji in vizažisti ter s scenografi. Poleg tega komunicira tudi s trgovci, tiskarji, klobučarji in z dobavitelji materiala. Mora biti prilagodljiv in odločen ter sposoben delati v timu. Njegovo delo nenehno ocenjujejo in tudi kritizirajo, zato ne sme dopustiti, da bi ga kritika preveč prizadela, prav tako se mora znati soočiti s stresnimi situacijami. Kostumograf potrebuje veliko mero domišljije, iznajdljivosti, ustvarjalnosti in vedoželjnosti.

Pogoji dela:

Pri pripravi kostumov so možne vreznine s škarjami in vbodi s šivanko, vendar se ob natančnem delu in izurjenosti to zgodi le redko. Delo kostumografa je zelo dinamično in poteka tako na terenu, kjer npr. raziskuje v knjižnici glede oblačil v posameznem zgodovinskem obdobju, obiskuje trgovine z modnimi dodatki, na izbranem prizorišču v gledališču in na filmu. Delo kostumografa zaradi načina ustvarjanja predstav in filmskih uprizoritev nikoli ni redno oziroma ni vezano na 40-urni delavnik. Je zgolj občasno in vezano na avtorsko pogodbo.

Delovni pripomočki:

Kostumograf pri svojem delu uporablja pripomočke, s katerimi nariše oblačila, predvsem papir, barvice, svinčnike, čopiče in slikarski pribor. Potrebuje enake pripomočke, kot jih uporablja krojač in šivilja: metražno blago in pozamenterijo, zadrge in gumbe. Uporablja tudi različne modne dodatke, na primer torbice, čevlje, nakit in pokrivala. Včasih potrebuje tudi lasulje.

Prikaz let po zaključeni osnovni šoli, do največ 10 let izobraževanja.

Dolžina izobraževanja znaša 9 let.

Znanja in kompetence:

Ima predpisano srednješolsko ali univerzitetno izobrazbo modne ali tekstilne smeri. V Sloveniji ni kostumografske šole, paleta znanj, ki jih pridobi modni oblikovalec, pa ustreza delu kostumografa.
Pozna načela kostumografije, zgodovino oblačenja in oblačilno kulturo v posameznih obdobjih. Nujna so tudi znanja umetnostne zgodovine, zgodovine ter slikarstva in kiparstva.
Upošteva določen proračun za kostumografijo, zato zna načrtovati stroške in porabo, pozna tudi osnove ekonomije. Pozna trgovine, tiskarje, proizvajalce oblačil in modnih dodatkov, pri katerih lahko nabavi ustrezen material.
Pozna osnove krojenja, ročnega in strojnega šivanja, osnove tkanja, pletenja in tiska na blago. Dobro pozna materiale in njihove lastnosti ter ve, kako se jih vzdržuje.