Rok Verstovšek Tanšek, kamnosek

Rok Verstovšek Tanšek je mladi kamnosek, ki se je v svojem poklicu znašel, kot pravi, bolj po naključju, a je hitro dokazal, da ima neverjeten talent in smisel za oblikovanje tega naravnega materiala. "To je material, ki ne dopušča napak. Zahteva pa veliko veščin, natančnosti in predanosti – kot karkoli drugega v življenju," pravi Rok, ki se je decembra 2016 kot najboljši iz Slovenije pomeril na tekmovanju v poklicnih spretnostih EuroSkills, kjer je osvojil srebrno medaljo v kategoriji kamnoseštvo. Dve leti za tem se je na tekmovanje vrnil v vlogi mentorja tekmovalcu, kar ga je obogatilo za še eno neprecenljivo izkušnjo.

 

 

Po končani splošni gimnaziji je spoznal, da bolj uživa v ustvarjanju z rokami in ga samo učenje teorije ne veseli preveč. Ker je že takrat rad ustvarjal iz različnih materialov in iz njih oblikoval izdelke, se je svoje izobraževanje odločil nadaljevati na strokovnem poklicnem programu za kamnoseka. Njegova radovednost še ni usahnila, zato bi rad v svoj nabor znanj dodal oblikovanje še katerega izmed materialov. Njegov talent in entuziazem sta bila že opažena in cenjena, saj je na evropskem tekmovanju EuroSkills že dobil ponudbo za delo v tujini.

Rok razloži, da pri kamnoseštvu ne gre za poklic, kjer bi učitelj lahko prenesel vse zanje na učence. Kot že vemo, brez prakse ne gre, sploh pa ne pri vajeniških poklicih, kjer imajo učenci možnost opravljanja praktičnega dela pri dejanskem delodajalcu v realnem delovnem okolju. "Mentor te ne more naučiti, kako bo odletel kamen, in razložiti celotnega postopka oblikovanja. Šele skozi praktično delo dobiš občutek za oblikovanje in neprecenljive izkušnje za nadaljnjo učenje," še doda.

 

 

Za poklic kamnoseka se lahko izobražuješ v istoimenskem triletnem programu, ki lahko poteka v šoli in šolskih delavnicah ali pa v vajeniški obliki, kjer velik del izobraževanja poteka pri izbranem delodajalcu. Po zaključnem izpitu je nadaljevanje šolanja možno v dveletnem poklicno tehniškem izobraževanju. Po končani poklicni maturi pa se lahko vpišeš na višjo ali visoko strokovno šolo. Ob opravljanju dodatnega, petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo pa je možen vpis na marsikateri univerzitetni študij. Na ta način si tudi Rok, ki ima veliko interesov in bi se rad naučil oblikovanja še katerega izmed materialov, ni zaprl nobenih vrat. Njegove možnosti za razvoj kariere so zelo dobre.

Država je spoznala, kako pomembno je praktično usposabljanje mladih oz. bodočih kadrov. Zato je še kako pomembno, da izobraževalni sistem in gospodarstvo tesno sodelujeta, tudi skozi sistem vajeništva. Učenje na delovnem mestu je koristno za obe strani. Mladi na ta način pridobijo poklicne kompetence pri dejanskem delodajalcu, pomembne za kakovost dela in uspešen razvoj kariere, neposreden stik s trgom dela in izkušnje, pomembne za zaposlitev po končanem izobraževanju. Delodajalci pa spoznajo kompetenten in strokoven kader, jih vzgajajo za lažji vstop na trg dela ter jih privajajo v neposredne delovne procese. Poleg tega pa je sistem vajeništva znak širšemu okolju, kakšen kader potrebujejo, kje so primanjkljaji in kako jih preprečiti.

Zdi se, da je kamnoseštvo poklic, ki se dogaja nekje v ozadju, zato ni presenetljivo, da pri nas velja za enega izmed deficitarnih poklicev. Delodajalci iščejo več kamnosekov, kot je poklicno izobraženega kadra na trgu dela, delovnih mest pa ne morejo zapolniti, ker kandidatom v tem primeru primanjkuje znanja in praktičnih izkušenj. Pa ste vedeli, da slovenski delodajalci do konca leta 2018 napovedujejo največ zaposlitev ravno med poklici, ki so na slovenskem trgu že dlje časa deficitarni? Poleg kamnoseka so to še stavbni mizar, oblikovalec kovin – orodjar, pek, slaščičar, zidar, tesar, gradbenik, slikopleskar, avtokaroserist, steklar in dimnikar, če naštejemo le nekaj izmed njih.

 

 

V prid poklicem, ki jih delodajalci zaposlujejo danes, zaradi primanjkljaja kadra pa jih bodo potrebovali tudi jutri, govorijo tudi napovedi na ravni EU. Kaže, da se bo potreba po delovni sili s srednjimi poklicnimi kvalifikacijami ohranjala na konstantni ravni okrog 50 % vseh delovnih mest, medtem ko naj bi bilo okrog 33 % delovnih mest, za katera so potrebne visoke kvalifikacije. Tudi v Sloveniji se, po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, razmerje med deležem brezposelnih mladih (25-29 let) niža med tistimi s poklicno izobrazbo, medtem ko se brezposelnost mladih z visokošolsko izobrazbo rahlo zvišuje.

Več o poklicu >>