Noel Črnčec, orodjar

Ko je bil Noel Črnčec še osnovnošolec, se je velikokrat zgodilo, da je spremljal očeta pri delu v delavnici, kjer je s svojimi rokami oblikoval izdelek, ki je služil za nadaljnjo uporabo. Ravno ta vidik, da lahko ustvarja in vidi rezultat svojega dela ter sedenje v pisarni in delo z računalnikom zamenja za delo z rokami v delavnici, ga je navdušilo za izobraževanje za poklic oblikovalca kovin – orodjarja. "Raje imam fizično delo, kot da bi v pisarni sedel cele dneve in gledal v računalnik," samozavestno pove Noel, ki  ga pri odločitvi za poklicno izobraževanje podpirata tudi starša. Pa so poklicni kadri res slabše plačani, zahtevajo neugoden delovni urnik in so fizično zahtevni?

 

 

Orodjar velja za enega izmed deficitarnih poklicev v Sloveniji, ki je odraz neravnovesja na trgu delovne sile. Na eni strani gre za presežek iskalcev zaposlitve z izobrazbo, za katere na trgu dela ni zanimanja, na drugi strani se podjetja soočajo s težavami pri pridobivanju ustreznega kadra za poklice, ki zahtevajo določeno izobrazbo in spretnosti. Glede na to, da je danes v Sloveniji razpisanih več kot 20 prostih delovnih mest za poklic orodjarja, srednje poklicne šole pa opažajo pomanjkanje kandidatov za vpis v program oblikovalec kovin - orodjar, in se srečujemo še s ponudbo delovnih mest za poklicni kader v tujini, je verjetno, da bo Noela služba po končani srednji šoli zagotovo čakala. Mladi Noel se že sedaj poigrava z mislijo o zaposlitvi v sosednji Avstriji, razmišlja pa tudi o ustanovitvi svojega podjetja.

Orodjar izdeluje orodja na podlagi načrtov, skic in tehnične dokumentacije. Lahko se usmeri za izdelovanje specialnih orodij (vijaki) ali naprav za različna merska orodja, izsekovalna orodja ali kalupe. Znanja, pridobljena med šolanjem, so še posebej pomembna, ker pripravlja dokumentacijo tudi sam, poleg tega pa nadzira izdelovanje orodja med delovanjem strojev. Delodajalci imajo zato težave pri zapolnitvi delovnih mest za deficitarne poklice, ker ne morejo delovno mesto zapolniti z iskalci zaposlitve, ki specifičnih znanj in prakse nimajo. Poleg orodjarja, med deficitarne poklice spadajo še kamnosek, izdelovalec kovinskih konstrukcij, steklar, mizar, natakar, pek, zidar, slikopleskar, avtokaroserist, električar, mesar, gradbenik, mehatronik operater in še bi lahko naštevali.

 

 

Za poklic oblikovalca kovin – orodjarja se lahko izobražuješ v triletnem programu oblikovalec kovin orodjar, ki lahko poteka večinoma v šoli in šolskih delavnicah ali pa v vajeniški obliki, kjer velik del izobraževanja poteka pri izbranem delodajalcu. Po zaključnem izpitu je nadaljevanje šolanja možno v dveletnem poklicno tehniškem izobraževanju. Po končani poklicni maturi pa se lahko vpišeš na višjo ali visoko strokovno šolo. Ob opravljanju dodatnega, petega predmeta, ki se ga opravlja skupaj s poklicno maturo pa je možen vpis na marsikateri univerzitetni študij, zato si z izbiro poklicnega izobraževanja ne zapreš nobenih vrat. Možnosti za nadaljevanje izobraževanja so zelo dobre, če med šolanjem ugotoviš, da te zanimajo specifična znanja in jih želiš razvijati še naprej.

Spretnosti orodjarske stroke se srednješolci učijo pri praktičnih urah v šolski delavnici, kjer delajo na primernih orodjarskih strojih, poleg tega pa imajo tudi možnost opravljanja vajeništva v delavnicah pri dejanskih delodajalcih. Učijo se na delovnem mestu, kjer pridobijo neposreden stik s trgom dela in realnimi pogoji dela v delavnicah, delodajalci pa spoznajo strokoven in kompetenten kader, s katerim bodo lažje v prihodnosti zapolnili prosta delovna mesta ter tako ohranjali in gradili konkurenčnost. Na ta način se srednješolci že uvajajo v delo v procesu učenja ter prispevajo k razvoju gospodarstva.

 

 

Noel je predstavnik le 11 odstotkov slovenskih srednješolcev (v šolskem letu 2017/2018 je bilo po podatkih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport vseh dijakov v programih srednješolskega izobraževanja 73.676), ki so se odločili opravljati svoj poklic takoj po končani srednji poklicni šoli. Še več, danes je za poklice s končano srednjo poklicno šolo razpisanih kar 19.700 prostih delovnih mest. Glede na raziskavo Napovednik zaposlovanja, ki ga dvakrat na leto izvaja Zavod RS za zaposlovanje, in gospodarsko rast, se ocenjuje, da bo povpraševanje po takšnih poklicih v prihodnjih letih še raslo. Zanimanje za poklicno izobraževanje pa je le v rahlem porastu šele nekaj zadnjih let. Med poklici, v katerih je predvidenih največ zaposlitev na slovenskem trgu, je precej takih, ki so že dlje časa deficitarni.

Več o poklicu >>